ŠTUDENTSKI ZGODOVINSKI ČASOPIS

Študentski časopis predstavlja hrbtenico našega ustvarjanja. Vsako leto  se prodornejši študenti s svojimi članki uveljavljajo v znanstveno-raziskovalnem delu. V številkah ŠZČ-ja najdeš veliko raznovrstnih člankov iz različnih področij, ki lahko koristijo pri pisanju seminarskih nalog, dajejo zgled citiranja literature ter z navedenimi viri usmerjajo k podrobnejšemu branju in študiranju znanstvenih in strokovnih člankov, monografij, zbornikov in enciklopedij, ki ti lahko služijo kot literatura pri študiju.

UREDNIŠKA NAVODILA AVTORJEM

1.   Študentski zgodovinski časopis je študentska strokovna revija, ki izhaja enkrat letno pod okriljem Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Strokovne članke prispevajo študenti zgodovine ali drugih humanističnih in družboslovnih ved, ki mejijo na zgodovinsko znanost.
2.  Prispevek (napisan z urejevalnikom teksta Word for Windows) lahko obsega do 4000 besed vključno z navedenimi viri in literaturo. Prispevek mora biti poslan po elektronski pošti urednici (e-mail: kaja.mujdrica@student.um.si). Slikovni material v obliki laserske kopije ali v elektronski obliki (JPG format) mora biti opremljen s podnapisom in navedbo vira.
3. Oddani prispevek mora biti opremljen: s povzetkom in ključnimi besedami. Ključne besede morajo odražati vsebino prispevka in biti primerne za klasifikacijo (UDK) Povzetek mora predstaviti namen prispevka, glavne značilnosti in metodologijo raziskovalnega dela ter najpomembnejše rezultate in sklepe.
4. Besedilo prispevka mora biti pregledno in razumljivo strukturirano (naslovi poglavij, podpoglavij), tako da je mogoče razbrati namen, metodo dela, rezultate in sklepe.
5. Opombe morajo biti pisane enotno kot sprotne opombe pod črto. So vsebinske (avtorjev komentar) in bibliografske (navedba vira, uporabljene - citirane literature).
6. Bibliografska opomba mora ob prvi navedbi vsebovati celoten naslov oz. nahajališče: ime in priimek avtorja, naslov dela (ko gre za objavo v reviji ali zborniku naslov le-tega), kraj in leto izida, strani.
7. Ob koncu prispevka se navedejo uporabljeni viri in literatura, ki si po priimku avtorja (označenim z velikimi tiskanimi črkami), naslovom (če avtor ni znan) ali imenom arhiva sledijo po abecednem vrstnem redu.

Primeri citiranja:

• monografija: Jože Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan : ok. 1245−1782 (Celje, 2005), str. 10.;
• članek v reviji: Darko Friš, »Banovinska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke leta 1937 v Ljubljani,« Zgodovinski časopis 59, št. 1−2 (2005): str. 10.;
• časnik: (avtor), »Volitve v mariborski mestni zastop,« Slovenski gospodar, 27. november 1873, št. 48, str. 10;
• prispevek v zborniku: Vasilij Melik, »Vprašanje regij v naši preteklosti,« v: Regionalni vidiki slovenske zgodovine : zbornik referatov XXXI. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ur. Peter Štih in Bojan Balkovec (Ljubljana, 2004), str. 10;
• prispevek, snet s spleta: veljajo enaka pravila kot pri pisnih virih. Če avtor ni razviden, se navede nosilec avtorskih pravic. Datum objave je mogoče najti na dnu spletne strani (copyright) ali v naslovu; primer: Jože Mlinarič. Encyclopaedia Britannica. Dostopno na spletu: https://www.britannica.com/ (pridobljeno: 6. 6. 2017).
• kasneje se uporablja smiselna okrajšava (dalje: Mlinarič, Studeniški dominikanski samostan, str. ...) 
• Pri navajanju arhivskih virov je treba navesti: arhiv (ob prvi navedbi celotno ime, v primeru, da ga uporabljamo večkrat, je treba navesti okrajšavo v oklepaju), ime fonda ali zbirke (signaturo, če jo ima), številko fascikla (škatle) in arhivske enote ter naslov navajanega dokumenta (primer: Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Pavel Turner, AŠ 7, pismo Davorina Trstenjaka Pavlu Turnerju iz Starega Trga, 7. junij 1889.)

Dodatne informacije lahko dobite na uredništvu revije.